Avgusta 2021 sta Judovska skupnost Gradec in Judovska skupnost Slovenije pod vodstvom Elieja Rosna, predsednika Judovske skupnosti Gradec, in Igorja Vojtica, podpredsednika Judovske skupnosti Slovenije, napovedali ustanovitev Združenja judovskih skupnosti Gradca in Ljubljane. Nadnacionalno združenje judovskih skupnosti je bilo ustanovljeno s ciljem krepitve in širitve življenja judovske skupnosti obeh entitet.

Ustanovitev Združenja judovskih skupnosti Gradca in Ljubljane kot edinstvenega nadnacionalnega združevanja judovskih skupnosti v Evropi, do katerega je prišlo že pred samo otvoritvijo Sinagoge Ljubljana, pozdravlja tudi predsednik Evropskega judovskega kongresa, Moshe Kantor: otvoritev sinagoge je mejnik za konsolidacijo in širitev judovskega življenja v Sloveniji.

Sodelovanje med judovskima skupnostima Gradca in Ljubljane izhaja iz skupne zgodovinske dediščine. Od 80. let 18. stoletja do razpada Podonavske monarhije so Judje iz takratne Kranjske, kamor je sodila tudi Ljubljana, uradno pripadali graški judovski skupnosti, glavni rabin Gradca pa je bil zadolžen za judovsko versko življenje v slovenski prestolnici. Še dandanes se pomembne listine o takratnih Judih v Ljubljani hranijo v arhivih Judovske skupnosti Gradec.

Avstrijskoštajerska prestolnica Gradec ni zgolj mesto kulture in drugo največje mesto v Avstriji, ampak tudi sedež druge največje judovske skupnosti v tej alpski republiki. Njen duhovni center je sinagoga s svojo prepoznavno stekleno kupolo, ki je edinstvena v Evropi in je bila zgrajena med letoma 1998 in 2000. Poleg živahnega verskega življenja je skupnost danes v mednarodnih krogih poznana predvsem po pestrih kulturnih dejavnostih in pedagoških dejavnostih, ki širijo znanje o živem judovstvu.

Začetki samostojnega delovanja današnje majhne judovske skupnosti Ljubljane in Slovenije segajo v čas slovenske samostojnosti. Leta 2003 je bil rabin Ariel Haddad iz Trsta imenovan za glavnega slovenskega rabina. Zaradi pomanjkanja lastnih sredstev skupnosti v preteklosti ni uspelo vzpostaviti stalne, lastne sinagoge, zato se je opirala le na začasne rešitve.

Obnovitev stikov med Gradcem in Ljubljano je pokazala, da čezmenjo sodelovanje in iz njega porajajoče se sinergije lahko poživijo življenje obeh skupnosti. Skupnosti sta tako sklenili formalno ustanoviti Združenje judovskih skupnosti Gradca in Ljubljane, katerega namen je ohranjanje judovskih vrednot, razvoj judovskega verskega življenja in boj proti antisemitizmu.